Ko ljudje slišijo besedo kriptovaluta, je pogosto Bitcoin tista beseda, ki se jim najprej prikrade v misli. To morda niti ni nenavadno, saj je bil ravno Bitcoin povod za celoten spektakel kriptovalut. Lahko opazimo, da se dandanes številni ljudje zaradi vedno večje prepoznavnosti tega izvornega kriptosredstva posledično tudi sprašujejo: “Kaj je Bitcoin?” Veliki večini je bil odgovor na to vprašanje razložen na preveč zapleten način ali pa so ljudje z brskanjem po internetu v poplavi informacij naleteli na napačne podatke oziroma mite, ki o tej kriptovaluti ne držijo. Če ste torej iskali vodnik za ključne informacije o kriptovaluti Bitcoin, ki temelji na dejstvih, potem ste na pravem mestu!

V članku vam bomo podali ključne informacije na preprost in vam razumljiv način. V njem boste našli odgovore na vprašanja, ki jih želite vedeti za razumevanje te kriptovalute, prav tako pa boste dobili jasen vpogled v zgodovino kriptovalut in tehnologije blockchain.

Bitcoin – kriptovaluta, s katero se je vse začelo

Vrnimo se v leto 2008, ko so vlade med svetovno finančno krizo reševale banke zaradi dajanja posojil, ki si jih niso mogle privoščiti. Takrat so bile v primanjkljaju vlade same, zato je bila edina rešitev zanje tiskanje večjih količin denarja. Anonimni kriptograf in programer (ali skupina kriptografov ali programerjev) je razumel posledice gospodarskih odločitev, ki so bile sprejete. Tako je bila 31. oktobra 2008 izdana bela knjiga o prvem P2P (angl. “peer-to-peer”) elektronskem gotovinskem plačilnem sistemu. Nekaj mesecev kasneje, 3. januarja 2009, je razvijalec ali skupina razvijalcev pod psevdonimom “Satoshi Nakamoto” lansiral prvi blockchain na svetu – Bitcoin. Takrat je začelo delovati omrežje in uveden je bil nov sistem decentralizirane digitalne valute brez centralnega organa (na primer banke ali drugega posrednika). Kot poklon takratnemu gospodarskemu okolju je prva transakcija vključevala sporočilo, ki se je nanašalo na časopisni naslov: “The Times, 3. januar 2009:Kancler na robu drugega reševanja bank.” Sporočilo se je nanašalo na britanski časnik, ki poroča o nadaljnjem tiskanju denarja.

Tradicionalne finančne infrastrukture delujejo z majhno ekipo, ki ureja odločitve, ki vplivajo na milijone. Poleg tega ima podedovana institucija tehnično lastništvo sredstev uporabnikov. Običajno velike korporacije zadržijo večino dobička in svojim strankam dajo majhen delež. Poslovanje v finančni industriji je vedno znova prikrito, zmotno in skrito javnosti. V članku bomo pojasnili, kako je ta inovativna tehnologija tu z namenom, da vse to spremeni.

Kdo je ustvaril Bitcoin

Identiteta prvotnega razvijalca blockchaina Bitcoin še danes ni znana. Zagotovo vemo le njegov psevdonim “Satoshi Nakamoto”, še vedno pa ostaja skrivnost, ali se to nanaša na posameznika ali na skupino razvijalcev.

Več priznanih kriptografov je bilo navedenih kot potencialnih ustanoviteljev – Hal Finney, Nick Szabo, Wei Dai in Adam Back –, vendar so to vsi zanikali. Satoshi je še naprej sodeloval z drugimi razvijalci Bitcoina do sredine leta 2010, preden je predal nadzor nad hrambo izvorne kode. Satoshi je tudi avtor arhivov e-poštnih sporočil in objav na forumih o prihodnosti Bitcoina, preden je popolnoma zapustil projekt leta 2011. K Bitcoinu zdaj poleg milijonske skupnosti uporabnikov prispeva na stotine razvijalcev.

Kako deluje Bitcoin

Bitcoin je elektronski plačilni sistem P2P (angl. “peer-to-peer”), ki strankam omogoča medsebojno opravljanje transakcij, ne da bi pri tem morali uporabiti katerokoli zaupanja vredno tretjo osebo oziroma posrednika. Je alternativa našemu tradicionalnemu finančnemu sistemu, kjer je plačila treba izvesti preko finančnih institucij.

Bitcoin torej deluje z uporabo tako imenovane “peer-to-peer” tehnologije, imenovane blockchain. Blockchaini so baze podatkov. Namesto da bi bili zapisi shranjeni v osrednjem strežniku, do katerega imajo dostop vsi uporabniki, so zapisi v blockchain tehnologijah shranjeni na računalnikih uporabnikov po vsem svetu. Zaradi tega pravimo, da je blockchain porazdeljena podatkovna baza s “peer-to-peer” arhitekturo. “Porazdeljena” pomeni, da so podatki shranjeni na več lokacijah, “peer-to-peer” pa, da ni osrednjega organa, ki bi imel glavno kopijo podatkov. Ta tehnologija uporablja kriptografsko funkcijo, da zagotovi, da informacij o transakcijah ne more nihče ponarediti in spremeniti. To vključuje udeležence z vsega sveta, ki skupaj uporabljajo računalniško moč za potrditev, preverjanje in transakcije plačil z vsega sveta. Slednje omogoča, da lahko ljudje plačujejo neposredno od A do B, ne da bi potrebovali tretje osebe kot posrednike, kot so banke. Poleg tega se postopek preverjanja transakcij izvaja z uporabo matematike, računalništva in kriptografije. Kot pravi moto: “Ne zaupaj, preveri!“

Za boljšo predstavo, kako deluje tehnologija blokchain, nadaljujmo z bolj utemeljeno razlago. Zapis se vodi v blokih. Ko se izvede transakcija, se oblikuje še en blok, in tako naprej. To je tudi razlog, da se tehnologija imenuje “blockchain“ oziroma “tehnologija veriženja blokov“. Do oblikovanja novega bloka pride, ko večina omrežja potrdi transakcijo. Nov blok vsebuje kriptografski podpis iz prejšnjega bloka in ta podpis je znan kot “hash“ ali z drugimi besedami “zgoščevalna funkcija“. V blockchain tehnologiji hash vrednost vsakega bloka temelji na hash vrednosti prejšnjega, ki prav tako temelji na hash vrednosti bloka pred tem, in tako naprej oziroma nazaj, vse do Nakamotovega bloka 0. Posledica tega je, da je na blockchain možno dodati nove bloke podatkov, nemogoče pa je spremeniti ali izbrisati prejšnje bloke. To pomeni, da si ne morete poslati določenega zneska evrov v Bitcoinih in nato transakcijo izbrisati. Vsaka nova transakcija na blockchainu se potrdi s pomočjo hash mehanizma. Poleg tega je Nakamoto uporabil šifriranje, s čimer je zagotovil, da lahko podatke, shranjene na blockchainu, vidi vsak uporabnik, dešifrirajo pa jih lahko le tisti, ki imajo ustrezen ključ za dešifriranje. Brez ključa vidiš samo tok nesmiselnih znakov.

Ko uporabljate Bitcoin, vam ni treba zaupati centraliziranemu subjektu, kot so npr. vlada, banka ali finančna institucija. Ponazorimo to s konkretnim primerom: uporaba plačilnega sistema PayPal zahteva, da sistemu zaupate sposobnost opravljanja transakcij. Prav tako je na primer treba za plačevanje s kartico Mastercard zaupati Mastercardu, svoji banki, banki vašega trgovca in drugim plačilnim podjetjem, da izvršijo vašo transakcijo. Ste se na tej točki začeli spraševati, kam to vodi?

Bitcoin se od tradicionalnih fiat valut (tj. denar, ki ga je izdala vlada države) razlikuje po tem, da ni podprt s strani katerekoli vlade, centralne banke ali centraliziranega organa. Namesto tega je ustvarjen, shranjen in digitalno razširjen v javni, decentralizirani knjigi, ki sledi strogemu nizu preprostih pravil.

Kaj je Bitcoin rudarjenje?

Eno od predpostavk, ki jih mora imeti sredstvo, da bi bilo uporabno kot denarna ali valutna vrednost, je dokaz o delu (angl. “proof-of-work”). Preden se je pojavil Bitcoin, bi si pod izrazom rudarstvo predstavljali velikanske traktorje, prašne sledi in ogromne kupe kamenja. S prihodom Bitcoina pa je izraz rudarjenje dobil popolnoma nov pomen. Ta se nanaša na dejanje reševanja zapletene, ponavljajoče se računalniško-matematične težave, ki jo lahko učinkovito rešijo le specializirani računalniki.

Da bi razložili, kaj je kriptovaluta, moramo torej govoriti o procesu rudarjenja. Ker je sistem popolnoma decentraliziran, ga nihče ne more nadzorovati. To tudi pomeni, da nihče ne more nekomu dati naloge, da postane rudar. Hkrati to tudi pomeni, da nihče ne more nikomur preprečiti, da bi postal rudar. Da bi ta sistem dejansko deloval, mora obstajati sistem, ki preprečuje, da bi kdorkoli to lahko zlorabljal. Da bi rešil to težavo, je Nakamoto za izkoriščanje uporabil tako imenovani algoritem SHA-256.To pomeni, da lahko rudarji potrdijo svoje delo, kar je znano kot »proof-of-work«.

Glavni razlog za to, da se rudarji zanimajo za sodelovanje pri Bitcoin rudarjenju, je, da jih zanima zaslužek Bitcoin bloka, ki je kot nagrada podeljena producentu naslednjega bloka. Rudarji skrbijo za varnost omrežja Bitcoin. Električno energijo vlagajo v računsko sposobnost reševanja zapletenih matematičnih problemov in so za to nagrajeni v obliki blok nagrad. Nagrada za blok, ki jo pridobijo rudarji, je dejansko pristojbina, ki jo omrežje Bitcoin plača za varnost omrežja. Taka metoda zagotavlja, da v verigo Bitcoin blokov ni mogoče zlahka posegati. V primeru Bitcoina se vsak blok izdela približno vsakih 10 minut. V tem 10-minutnem obdobju rudarji izberejo transakcije, ki jih je treba preveriti, pri čemer dajejo prednost tistim z najvišjimi pristojbinami. Ko je ustvarjen nov blok, se vključene transakcije dodajo v blockchain in oddajajo udeležencem po vsem svetu.

S čim je Bitcoin podprt

Do leta 1971 je bila tradicionalna fiat valuta v papirnati obliki reprezentativna za količino zlata, ki ga je bilo tehnično mogoče unovčiti v banki. Vendar je ameriški predsednik Richard Nixon v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odstranil zlato podporo ameriškega dolarja. Od takrat naprej večina fiat valut ni podprtih z ničemer drugim kot z zaupanjem vlade. Nasprotno pa je Bitcoin sam revolucionarno sredstvo z deflacijskimi vidiki, pri čemer njegovo vrednost določata ponudba in povpraševanje skupnosti imetnikov. Bitcoin nima kritja nobenega osnovnega sredstva. S kriptovaluto so uporabniki kot lastna banka, odgovorna za varnost in lokacijo svojih sredstev. To pomeni, da če si imetnik Bitcoina in izgubiš zasebne ključe svojih kriptodenarnic, za vedno izgubiš svoje premoženje.

Ponudba in povpraševanje po sredstvu je verjetno najbolj temeljna osnova za vrednotenje česarkoli. Ko vlade povečajo ponudbo nacionalne valute tako, da natisnejo več denarja, in ko povpraševanje ostane enako (med prebivalstvom države), to valuto razvrednoti. Kot taka se vrednost same valute zmanjšuje, kar pomeni, da zahteva več za plačilo vsakdanjih stvari. Slednje imenujemo inflacija. Zato se ljudje zavarujejo pred inflacijo z vlaganjem v deflacijska sredstva, kot so nepremičnine ali fizično zlato. Podobno uvedba Bitcoina ponuja svetu nov način zaščite pred inflacijo. Tehnologija blockchain ponuja popolno preglednost, nespremenljivost in varnost za vsakogar, da lahko izvaja plačila in shranjuje svoje bogastvo. Izvoren kovanec blockchaina Bitcoin je znan kot BTC (= Bitcoin). Pri tem moramo vedeti, da lahko obstaja le 21 milijonov Bitcoinov, saj je največja ponudba kriptografsko kodirana v verigi. Od svoje uvedbe je Bitcoin presegel vsak posamezni razred v smislu povečanja vrednosti. Poleg tega ga ljudje lahko hranijo v različnih kriptografskih denarnicah.

Kaj je Bitcoin prepolovitev (halving)

Kriptovalute, kot je Bitcoin, bodo v prihodnosti dosegle najvišjo mejo. Strokovnjaki so izračunali, da se bo ustvarjanje novih Bitcoinov končalo čez 120 let. To je posledica končnega skupnega števila Bitcoinov. V tem se tudi razlikujejo od običajnih fiat valut, ki jih lahko po potrebi ustvarita vlada ali banka.

Bitcoin prepolovitev je postopek, pri katerem se nagrade rudarskega bloka postopoma zmanjšujejo. To pomeni, da se nova dnevna ponudba Bitcoinov, ki se vsakodnevno dodajo v omrežje, zmanjša za polovico. Naslednja razpolovitev se bo predvideno izvršila v začetku leta 2024. Ko se količina novih Bitcoinov po dogodku prepolovitve Bitcoinov skrči, se tradicionalno zviša cena. Ko bo 32. prepolovitev leta 2140 končana, bo nagrada prešla s 0,00000001 BTC na nič. Vrednost 0 bo dosežena, ker je valuta programirana tako, da ima v številu maksimalno 8 decimalnih mest. Takrat ne bo več ustvarjenih novih Bitcoinov, dosežena pa bo celotna ponudba 21 milijonov BTC. Takrat bodo Bitcoin rudarji odvisni samo od pristojbin za omrežne transakcije, da bi nadomestili svojo računalniško moč. Predvideva se, da bo vrednost v tem času rasla, posledično pa si bo povprečen državljan težko privoščil nakup 1 Bitcoina, bolj pa bo realno, da se bodo ti nakupi opravljali v deležih Bitcoina. Najmanjša vrednost, ki jo lahko ima nekdo v lasti, je torej 0,00000001 BTC, kar imenujemo tudi 1 Satoshi.

Kje kupiti in varno hraniti Bitcoin

Če ste novinec na področju kriptovalut, je najenostavnejša pot za nakup Bitcoina na centralizirani borzi, kot sta Coinbase ali Binance. Po številu uporabnikov in obsegu trgovanja sta to dve največji kriptoborzi na svetu. Coinbase ponuja storitev za tiste, ki želijo kupiti Bitcoin in druge velike uveljavljene kriptovalute ter jih obdržati dalj časa. Binance pa je odlična platforma za začetnike, ki želijo kupiti Bitcoin skupaj z drugimi kovanci z majhno kapitalizacijo in začeti trgovati s svojimi kriptosredstvi.

Če kupujete Bitcoin na platformah Coinbase, Binance ali katerikoli drugi borzi (npr. ByBit, Bitstamp, FTX, KuCoin, OKX, SwissBorg itd.), ni priporočljivo imeti velikih količin kriptovalut v denarnici, ki je povezana z internetom (“vroče denarnice“). Čeprav obstaja veliko varnostnih protokolov, so “vroče denarnice“ še vedno ranljive za spletne napade.

Vrsta izbrane Bitcoin denarnice bo verjetno odvisna od tega, za kaj jo želite uporabiti in koliko morate shraniti. Najbolj varen način za shranjevanje kriptovalut je “hladna denarnica“ (tudi “strojna denarnica“). Za uporabo teh denarnic je potrebnega nekoliko več učenja in predstavljajo dražjo možnost. Kot takšne so morda bolj primerne za shranjevanje večjih količin Bitcoinov za bolj izkušene uporabnike. Kupujte jih samo neposredno pri prodajalcu, priporočljivo pa je, da uporabite ugledne blagovne znamke, kot sta Ledger ali Trezor.

Ali ima Bitcoin prihodnost

Bitcoin je sredstvo, ki ponuja resnično decentralizacijo znotraj prostega trga. Zaradi tega bi lahko njegova vrednost že jutri teoretično padla na nič. To bi se lahko zgodilo, če bi se vsi, ki imajo Bitcoin v lasti, odločili, da je ta brez vrednosti, in ga prodali. Realnost pa je ravno nasprotna. Število posameznikov, vlad in podjetij, ki odkrivajo vrednostne ponudbe Bitcoina, nenehno narašča.

Medtem ko je bila donosnost naložbe za številne vlagatelje znatna, sam Bitcoin ni bil zasnovan tako, da bi tehnološko podkovana zahodna družba ustvarila dobiček. Namesto tega Bitcoin ponuja varno zatočišče za dve tretjini sveta, ki nimata dostopa do bančništva. Ima pa več kot polovica teh ljudi dostop do pametnega telefona. Tako lahko vsak, ki ima dostop do internetne povezave, vlaga in shranjuje Bitcoine z uporabo kriptoborze. Za prebivalce, ki živijo v propadajočih gospodarstvih in diktaturah, Bitcoin predstavlja spletni prostor za zaščito pred hiperinflacijo in znižanjem vrednosti lokalnih valut.

Ne spreglejte!

Videli boste, da je Bitcoin razložen v številnih različnih medijih, pri čemer se definicija Bitcoina razlikuje glede na to, kako jo ljudje razumejo. Upamo, da vam je naš članek “Kaj je Bitcoin“ ponudil bolj jasen vpogled v zgodovino kriptovalut in blockchain tehnologije. V kolikor pa vas je vsebina članka nagovorila in bi radi izvedeli še več, vas vljudno vabimo, da se priključite brezplačnemu webinarju o tem, kako zaslužiti s kriptovalutami!

Mi nismo finančni svetovalci. Vse informacije glede kriptovalut sprejmete na lastno odgovornost. Naredite še svojo lastno raziskavo.